Bomo lahko Parkinsonovo bolezen pozdravili z matičnimi celicami?

Zanimanje za možnosti za terapije z matičnimi celicami pri zdravljenju nevroloških stanj, med njimi tudi Parkinsonove bolezni, v zadnjih letih raste. Seveda pa ostaja vprašanje, kako daleč so raziskave za klinično uporabo.

 

Nov članek v reviji Acta Neurologica Scandinavica preučuje ali je terapija z matičnimi celicami dovolj učinkovita in realističnega pristopa, da zamenja poškodovane nevrone pri boleznih kot je Parkinsonova. Zaključili so, da je potrebno še več raziskav.

 

V članku ˝Trenutno stanje zdravljenja nevrodegenerativnih bolezni z induciranimi pluripotentnimi matičnimi celicami˝ izhaja iz AArhus univerze na Danskem.

 

Parkinsonova bolezen nastane zaradi odmrtja celic, ki v predelu možganov, imenovanih striatum, proizvajajo dopamin. Trenutna zdravljenja se osredotočajo predvsem na to, da se nadomesti izgubljen dopamin, vendar so zdravljenja neuspešna, saj celice neprestano odmirajo. In ravno zaradi tega, je terapija z matičnimi celicami tako zanimiva.

 

Parkinsonova bolezen 2

 

Po mnenju raziskovalcev se je v zadnjih letih na področju potenciala induciranih pluripotentnih matičnih celic (iPSCs) veliko raziskovalo in celice se zdijo izjemno obetavne za proizvodnjo različnih in številnih tkiv, tako in vitro kot tudi in vivo. Pluripotentnost matičnih celic se nanaša na njihovo spodobnost pretvoriti se v različne vrste celic.

 

Vendar, veliko izzivov še ostaja. Med njimi tudi etična vprašanja pri uporabi embrionalnih matičnih celic in nevarnost sprožanja imunskega odzivanje. Uporaba lastnih matičnih celic predstavlja prav tako alternativo. Pluripotentne celice bi lahko bile ustvarjene direktno iz pacientovih somatskih celic, z uporabo Yamanaka dejavnikov. Ti dejavniki obsegajo ˝transkripcijske faktorje, specifične dejavnike, do katerih lahko raziskovalci dostopajo preko genske terapije za programiranje celic, da le-te postanejo kar jim je naročeno. Ti dejavniki vključujejo Oct4, Sox2, Klf4 and c-Myc.

 

Na žalost pa ima uporaba Yamanaka dejavnikov tudi nekaj pomanjkljivosti. Velik izziv je bil povečati prepustnost v postopku procesa reprogramiranja, ki je na splošno zelo nizka. Druga pomanjkljivost je retrovirusno povezovanje, ki se uporablja pri tej metodi, zaradi dejstva, da s tem procesom povečamo tveganje za mutacije v genomu ciljnih celic, so povedali raziskovalci.

 

Genske mutacije pa lahko seveda povzročijo neuporabne celice ali celo rakave celice. Za uresničitev celotnega potenciala matičnih celic pri zdravljenju Parkinsonove in drugih nevrodegenerativnih bolezni, morajo znanstveniki premagati trenutne ovire, povezane z matičnimi celicami. Po mnenju dr Anje Pen in prvega avtorju študije, bodo nadaljnje raziskave pokazale ali lahko matične celice izpolnijo svoj potencial, za katerega se predvideva, da ga imajo.

 

Vir

SHARE

Comments are closed.