Paraliziran moški si je po terapiji z matičnimi celicami povrnil del motorike

Kris Boesen, 21, je bil udeležen v prometni nesreči, po kateri je zaradi poškodovane hrbtenjače ostal paraliziran, v prepričanju, da nikoli več ne bo hodil. Ampak po vidnem izboljšanju motorike po terapiji z matičnimi celicami, je upanje, da bo nekega dne spet lahko hodil, zelo veliko.

 

Hrbtenjača je najpomembnejša strukturna povezava med telesom in možgani. Snop živčnih vlaken, ki teče po njej deluje kot avtocesta obveščanja za organe, mišice, tkiva. Po njej tečejo signali, ki narekujejo gibanje in občutenja.

 

Poškodba hrbtenjače ta pretok signalov zmoti oz. onemogoči. To se pogosto zgodi zaradi pretrganja tkiva ali pritiska na živčne končiče. Poškodbe takšnih vrst je zelo težko zdraviti.

 

Nepopolna poškodba hrbtenjače je poškodba, kjer pacient še ima nekaj motorike in občutenja pod mestom poškodbe. Kadar pa gre za celotno poškodbo, pa je hrbtenjača nezmožna pošiljati signale pod mestom poškodbe, kar pomeni, da pacient ostane paraliziran od točke poškodbe navzdol.

 

Kris si je poškodaval vratno hrbtenjačo, zdravniku so mu povedali, da ne bo nikoli več občutil ničesar od vratu navzdol.

 

maticne-celice-hrbtenjaca

 

Obstajalo pa je seveda upanje – v študiji zdravljenja z matičnimi celicami pacientov s poškodbami hrbtenjače, ki je potekala na Keck Medical Centru Univerze v Kaifornici (USC).

 

Boesen, ki je bil za študijo primeren, je prejemal injekcije matičnih celic neposredno v hrbtenjačo na predelu tilnika. Kot je povedal njegov oče, je bil njegov sin vesel predvsem tega, da bi poskusil nekaj novega, nekaj kar bi mogoče lahko izboljšalo njegovo stanje. Toda kar se je zgodilo, je presegalo njuna pričakovanja.

 

˝Pacienti, ki trpijo za poškodbo hrbtenjače, želijo bolj kot vse drugo, narediti nekaj zase. Želijo si biti bolj neodvisni, manj odvisni. Tako vsak od nas ceni to, da lahko takšne terapije izvedemo˝, je dejal dr. Liu, direktor na USC centru.

 

Zdravljenja Boesena je vključevalo vbrizgavanje deset milijonov matičnih celic, znanih kot AST-OPC1 celic, v njegov hrbet.

Običajno zdravljenje bolnika s poškodbo hrbtenjače vključuje zdravila, ortopedske pripomočke ter zahtevno rehabilitacijsko terapijo. Bolniki si lahko po nekaj tednih ali mesecih ponovno povrnejo nekaj motorike in občutenja, vendar si redko povrnejo stanje pred poškodbo.

 

Dva tedna po terapiji z matičnimi celicami so se posledice nesreče pri Krisu začele izboljševati. Tri mesece po nesreči, lahko naredi precej stvari, za katere je mislil, da jih nikoli več ne bo zmogel. Uporablja mobilni telefon, sam se hrani, napiše svoje ime ter objame prijtelje ter družino.

 

kris

 

Seveda je pred njim še dolga pot, preden bo Kris samostojen in neodvisen. Dan za dnem je pod strogim rehabilitacijskim programom, ki izboljšuje njegove gibe. Vendar ni dvoma, da je prav terapija z matičnimi celicami pospešila napredek in mu hkrati daje upanje za napredek tudi v prihodnje.

 

˝Hvala, da ste mi vrnili življenje. Hvala, ker ste mi omogočili še enkrat živeti svoje življenje˝ – Kris Boesen

 

Vir

SHARE

Comments are closed.